70. obletnica podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah

Na današnji dan je bila leta 1950 v Rimu podpisana Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Konvencija), s katero je bil vzpostavljen pravni temelj zaščite človekovih pravic v Evropi. Veljati je začela tri leta kasneje, za Republiko Slovenijo pa je po njenem pristopu k Svetu Evrope in ratifikaciji postala zavezujoča 28. junija 1994.

Ob praznovanju današnje obletnice se moramo ponovno spomniti, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso same po sebi umevne, temveč so, kot je zapisano v preambuli Konvencije, temelj pravičnosti in miru v svetu. Njene določbe odsevajo skupne vrednote evropskih držav, ki so enako kot pred 70 leti pomembne tudi danes: demokracijo, vladavino prava, svobodo in dostojanstvo vsakega človeka. S širokim naborom človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih morajo članice Sveta Evrope spoštovati v razmerju do slehernega posameznika, predstavlja Konvencija tudi danes nepogrešljiv mednarodnopravni akt. Učinkovitost njenega varstva, ki ga ob pravno zavezujoči naravi določb dopolnjujeta Evropsko sodišče za človekove pravice s svojo sodno prakso ter institucionaliziran nadzor nad izvrševanjem njegovih odločitev, priča o njeni edinstvenosti in potrebnosti tudi v sodobnem času, polnem novih izzivov na področju človekovih pravic.

Konvencija je že več kot 26 let tesno vpeta v slovenski pravni red in prežema delovanje organov Republike Slovenije na številnih pravnih področjih: materialnem in procesnem kazenskem in civilnem, na ustavnem in upravnem področju, pri izvrševanju kazenskih sankcij ter drugih. Kljub temu se Državno odvetništvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice še vedno sooča z očitki posameznikov, da so slovenski organi ravnali ali odločili v nasprotju z njenimi določbami. A dejstvo je, da se število vloženih pritožb proti Sloveniji in izdanih obsodilnih sodb v zadnjih letih pomembno zmanjšuje. Od skupaj 9.722 pritožb proti Sloveniji, ki so bile do konca leta 2019 dodeljene v delo eni od sodnih formacij Evropskega sodišča za človekove pravice, se je pri kar 9.288 postopek končal z razglasitvijo nesprejemljivosti pritožbe ali z izbrisom pritožbe s seznama zadev. Evropsko sodišče za človekove pravice je v navedenem obdobju izdalo zoper Slovenijo 368 sodb, od teh 338 obsodilnih. Večina izmed njih se je nanašala na sistemske kršitve zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov, izbrisa oseb iz registra stalnega prebivalstva in nezmožnosti posameznikov, da bi razpolagali s svojimi starimi deviznimi vlogami. Odkar so bile te kršitve odpravljene, Evropsko sodišče za človekove pravice letno obravnava in odloči o znatno manjšem številu pritožb proti Sloveniji. Tako je v letu 2019 obravnavalo skupaj 227 pritožb, od katerih jih je 222 razglasilo za nesprejemljive ali jih izbrisalo s seznama zadev, vsebinsko pa odločilo o petih pritožbenih zadevah; kršitev Konvencije je bila ugotovljena v štirih. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ko so bile proti Republiki Sloveniji izdane le tri sodbe, izmed njih dve obsodilni.

Čeprav se ugotovljene kršitve Konvencije v zadnjih letih nanašajo na posamične primere, se Republika Slovenija ne sme zadovoljiti s statusom zgledne države članice Sveta Evrope z nizkim številom vloženih pritožb in obsodilnih sodb. Ker je prav vsaka izmed njih preveč, naj bo njen cilj dosledno in brezpogojno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.