Državno odvetništvo Republike Slovenije bo odškodninske zahtevke s strani slovenskih sodnic in sodnikov obravnavalo v okviru predhodnega postopka, ki služi poskusu mirne rešitve spora
Predstavnika Slovenskega sodniškega društva, predsednica Vesna Bergant Rakočević in podpredsednik Andrej Ekart, sta danes dopoldne Državnemu odvetništvu Republike Slovenije predala približno 300 odškodninskih zahtevkov sodnikov, ki se nanašajo na materialni status funkcionarjev sodne veje oblasti.
V skladu z zakonskimi določili, natančneje po 27. členu Zakona o državnem odvetništvu, bodo vsi prejeti zahtevki obravnavani v okviru predhodnega postopka, ki služi poskusu mirne rešitve spora. Zakon o Državnem odvetništvu namreč določa, da je potrebno pred začetkom kateregakoli pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu predlagati Državnemu odvetništvu RS, da se poskuša sporno razmerje rešiti na miren način.
"Odločitev za vložitev individualnih zahtevkov za sodno varstvo je bila skrajna, vendar pravno dopustna izbira, s katero želijo sodniki opozoriti na neizpolnjevanje odločbe Ustavnega sodišča," je pojasnila Bergant Rakočević.
Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan je poudarila, da ima Državno odvetništvo RS tri mesece časa za obravnavo in odločitev glede rešitve spora. "V tem obdobju bomo temeljito pregledali vse zahtevke, se posvetovali z organi, ki jih zastopamo, in na podlagi tega ocenili utemeljenost zahtev," je dodala Kerševan.
Predhodni postopek je namenjen morebitni mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom, ki mora biti dosežena v kratkem, trimesečnem roku. Reševanje sporov na miren način je sicer ena od ključnih nalog in tudi zavez Državnega odvetništva RS, vendar je potrebno pri sklepanju poravnav upoštevati, da mora biti poravnava upravičena tako glede na pravni temelj zahtevka kot po višini. Le takšna poravnava je sprejemljiva tudi z vidika dolžnosti skrbnega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, iz katerih je izplačana morebitna odškodnina.
Zaradi tega je razumljivo, da se lahko predhodni postopek konča s poravnavo predvsem v primerih zahtevkov, ki so trditveno in dokazno podprti glede vseh pravno pomembnih dejstev in tako glede temelja kot glede višine zahtevane odškodnine praktično nesporni, zaradi česar ne zahtevajo daljšega dokaznega postopka, ugotavljanja škode z izvedencem ipd., kar je sicer v sodnih postopkih povsem običajno. Kadar ne gre za tak primer, se predhodni postopek praviloma konča brez poravnave.
Neuspešen izid predhodnega postopka torej ni nič nenavadnega, saj pomeni le, da zahtevku predlagatelja glede na podano trditveno in dokazno podlago v zahtevani višini znotraj trimesečnega roka ni bilo mogoče ugoditi. In predvsem, neuspešen izid predhodnega postopka ne pomeni, da mirna rešitev spora ni mogoča. Poravnava se namreč lahko vselej sklene tudi kasneje, in sicer tako pred sodiščem kot izvensodno.
Vsi podatki, pridobljeni ali povezani s tem predhodnim postopkom, so na podlagi 29. člena Zakona o državnem odvetništvu zaupne narave. V tem je tudi razlog, da se na Državnem odvetništvu RS o vsebini danes prejetih zahtevkov ne moremo podrobneje opredeljevati, pri čemer dodajamo, da načelo zaupnosti ne velja za podatke, ki so že javno dostopni.
