Predgovor generalne državne odvetnice v Poročilo o delu Državnega odvetništva RS za leto 2023
Spoštovani,
v času, ko pišem te vrstice, letno poročilo Državnega odvetništva Republike Slovenije za leto 2023 dobiva svojo končno podobo. Posamezni sklopi se povezujejo v celoto, znana je statistika, vidni so trendi, kadrovske spremembe, poročilo odprto razgrinja naša prizadevanja za posodobitev digitalnega delovnega okolja in za reformo institucionalnega okvira ter tako odslikava vse, kar smo v preteklem letu dosegli – pa tudi tisto, česar (še) nismo.
Po čem si bomo zapomnili leto 2023? Glavnina naših dejavnosti je bila kot vselej usmerjena v izvajanje naših primarnih pristojnosti, torej zastopanje države pred sodišči in pravno svetovanje državi in državnim organom, a kot najbolj izstopajoč (in izčrpavajoč) posamični dosežek leta želim vendarle že na tem mestu poudariti izgradnjo popolnoma novega informacijskega sistema, ki je bila od podpisa pogodbe do prevzema izvedena v rekordnih enajstih mesecih, naš novi informacijski sistem, ki smo ga poimenovali Feniks, pa je bil uspešno prevzet v uporabo decembra 2023. Ta dosežek je osupnil vse sodelujoče in Državnemu odvetništvu Republike Slovenije upravičeno nadel sloves kompetentnega, inovativnega in zanesljivega partnerja v zahtevnih projektih informacijske tehnologije, na kar smo upravičeno ponosni. S Feniksom je Državno odvetništvo Republike Slovenije svoje poslovanje preselilo v moderno digitalno okolje, ki bo omogočalo varnejšo, hitrejšo in zanesljivejšo obdelavo podatkov, učinkovitejše analitično delo ter optimizacijo naših delovnih procesov.
Pri svojem delu smo bili, kot potrjuje statistika v tem poročilu, v letu 2023 tudi sicer uspešni. Predvsem smo veseli podatka, da je Državno odvetništvo Republike Slovenije z uspešnim vodenjem sporov iz naslova odškodninske odgovornosti države pomagalo prihraniti kar 99,75 odstotka vtoževanih zneskov glavnic. Preneseno v številke – v preteklem letu so se zaključile odškodninske pravde, v katerih so nasprotne stranke iz naslova odškodninske odgovornosti države od nje terjale 626.614.697,67 evra, od tega pa je bilo tudi zaradi predanega dela in truda državnih odvetnic in državnih odvetnikov v breme države dosojenih le 0,25 odstotka tega zneska. Proračunskih sredstev pa nismo le prihranili, ampak smo jih s svojim delom tudi ustvarili in tako v državni proračun iz naslova priznanih stroškov zastopanja v letu 2023 odvedli kar za 1.095.259 evrov prihodkov. Spodbudno je tudi, da je skupno število nerešenih zadev nižje kot v preteklem letu, kljub temu pa je število vseh odprtih zadev še vedno visoko, v letu 2023 smo jih evidentirali več kot 81.000. Ta številka zajema tudi spore s civilnega in gospodarskega področja ter področja mednarodnih arbitraž, vkaterih je skupna vrednost zahtevkov proti državi v letu 2023 znašala več kot 2,5 milijarde evrov. Te številke govorijo same zase – Državno odvetništvo Republike Slovenije je izjemno pomemben varuh proračunskih sredstev.
Marsikdo je tudi presenečen, da vso to maso zadev, ki pomeni zastopanje države v dejansko vseh vrstah postopkov pred domačimi in mednarodnimi sodišči vseh vrst in stopenj, pred mednarodnimi arbitražami in upravnimi organi, obvladuje pravzaprav izjemno maloštevilna ekipa. Državnih odvetnic in odvetnikov je v vsej državi skupaj le 71.Takšne količine dela tako malo ljudi seveda nikakor ne bi zmoglo brez izjemne podpore kolegov, tj. kandidatov za državne odvetnike, kolegov na vpisnikih v pisarnah in v strokovnih službah. Čeprav smo na robu zmogljivosti, zmoremo predvsem zahvaljujoč trdemu delu in nesebični medsebojni pomoči vseh zaposlenih. A roko na srce, kako dolgo bomo še zdržali? In predvsem, kako bomo vse kompleksnejšim sporom in poslovanju kos čez leta, ko nas bo glede na starostno strukturo zaposlenih doletel velik kadrovski osip? Državno odvetništvo Republike Slovenije je po številu zaposlenih že zdaj pod kadrovskim načrtom, v svojih vrstah pa pogrešamo predvsem več kandidatov za državne odvetnike. Pri tem nas žalosti, da se mladi na objave prostih delovnih mest odzivajo vse redkeje, včasih pa prijav sploh ni.
Žal nas to dejstvo ne bi smelo več presenečati. Upad zanimanja za delo na Državnem odvetništvu Republike Slovenije je namreč enako kot v drugih pravosodnih organih povezan z realnim padanjem višine plač, zaradi katerega poklici v pravosodju drsijo v deficitarnost. Plačna nesorazmerja, ki so v zadnjih letih prizadela sodnike in državne tožilce, so v enaki meri prizadela tudi državne odvetnike, pri čemer državnim odvetnikom zaradi ponesrečene premestitve v javnouslužbenski sistem, ki jo je uvedel Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), v primerjavi z drugimi pravosodnimi funkcionarji v prihodnje grozi še večja degradacija. ZDOdv je namreč Državno odvetništvo Republike Slovenije spremenil v neke vrste sistemskega brezdomca, saj taka ureditev ne le otežuje, ampak dejansko onemogoča ustrezno vrednostno umestitev našega poklica.
A to še zdaleč ni edina negativna posledica ZDOdv. Za delovanje pravne države je še večja težava premestitev delovanja državnih odvetnikov v sistem, ki za strokovno pravno odločanje in zastopanje države na najvišji ravni preprosto ni primeren, saj državnim odvetnicam in odvetnikom ne daje potrebne moči argumenta ter jih tudi ne ščiti pred argumentom moči, nedovoljenimi pritiski in grožnjami z odškodninskimi tožbami. Pred vsem tem so funkcionarji seveda zaščiteni veliko učinkoviteje kot javni uslužbenci, s tem pa tudi neodvisnost njihovega odločanja. Državi bi vsekakor moralo biti v interesu, da ji svetujejo in jo pred sodišči zastopajo pravni strokovnjaki, ki so v celoti opolnomočeni ter zaščiteni za sprejemanje odločitev v javnem interesu. Družbeno dogajanje to znova in znova potrjuje. Državni odvetniki zato že leta opozarjamo na tveganja za pravno državo, če anomalije, ki jih je prinesel ZDOdv, ne bodo odpravljene, in si aktivno prizadevamo za reformo svojega matičnega zakona.
Ponosni smo, da smo v letu 2023 v tej smeri naredili odločne in opazne korake naprej.
Ob podpori Ministrstva za pravosodje, ki je naši reformi pritrdilo, smo za začetek dobili glas, ki ga že dolgo nismo imeli in zaradi katerega strokovna javnost našo sistemsko stisko zdaj dobro pozna. Na odmevnem in javno predvajanem posvetu z naslovom »Kakšnega odvetnika potrebuje država?«, ki smo ga državni odvetniki organizirali v Državnem svetu Republike Slovenije, so prizadevanja Državnega odvetništva Republike Slovenije za spremembo ZDOdv in za vrnitev funkcionarskega statusa prejela izjemno podporo, prav tako predlog za umestitev Državnega odvetništva Republike Slovenije v ustavo. V njej Državno odvetništvo Republike Slovenije kot edini organ pravosodja še nima mesta, pa bi ga moralo imeti, saj z vidika varstva načela pravne države ne sme biti dopustno, da se o obstoju in ureditvi ali pa morda ukinitvi pravobranilstva odloča že z navadno parlamentarno večino. Zato nas izjemno veseli, da so naša prizadevanja za reformo delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije javno podprli številni kolegi iz stroke, predstojniki organov pravosodja in tudi visoki politični funkcionarji, med njimi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, tedanji generalni državni tožilec Drago Šketa, predsednica Slovenskega sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednik odvetniške zbornice Janez Starman, predsednik notarske zbornice dr. Bojan Podgoršek, prof. Igor Kaučič, prof. Rajko Pirnat, prof. Damjan Možina in doc. dr. Bruna Žuber, na dnevih državnega odvetništva pa tudi tedanja dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru prof. Vesna Rijavec.
A to še ni vse. Okrepili smo strateško komuniciranje in odnose z mediji, ki so o nas in o prepotrebni reformi našega delovanja v letu 2023 pisali pogosteje kot kadar koli prej. Več pozornosti smo namenili tudi ustvarjanju vezi z obetavnimi mladimi pravniki, s katerimi želimo intenzivneje sodelovati že v času študija. V ta namen smo v letu 2023 sklenili sporazum o sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, pri čemer imamo tovrstni sporazum s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru že sklenjen. Na obeh pravnih fakultetah smo sodelovali na predavanjih, s študenti ljubljanske pravne fakultete pa kot zunanji partnerji tudi v projektu, katerega namen je optimizirati delovanje Državnega odvetništva Republike Slovenije na področju upravnih sporov.
Oživili smo tudi področje mednarodnega sodelovanja in obudili prizadevanja za ustanovitev mednarodnega združenja zastopnikov držav pred sodišči. Svoje delovanje smo aktivneje predstavili tudi Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, Državno odvetništvo Republike Slovenije pa je decembra 2023 Evropska komisija prvič povabila k sodelovanju pri pripravi letnega poročila Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah EU. To nas seveda veseli, čeprav bi marsikdo pomislil, da je takšno vabilo glede na pomembne izključne pristojnosti v pravosodju, ki jih izvajamo, nekaj popolnoma samoumevnega. Žal ni tako. Državno odvetništvo Republike Slovenije je pri vključevanju v strokovne razprave in razvojne naloge pravosodja včasih prezrto že zaradi okrnjene prepoznavnosti, ki je le še ena v vrsti negativnih posledic ZDOdv. Ta nam je namreč odvzel prepoznavno ime »pravobranilci«, pod katerim smo v desetletjih obstoja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije ustvarili izjemno zakladnico znanja in izkušenj na področju zastopanja države. V okviru reforme si zato želimo tudi vrnitve svojega imena.
Opisane dejavnosti in široka zunanja podpora spremembam našega institucionalnega okvira potrjujejo, da v stroki ni dvoma, da svojega zagovornika pred sodiščem ne potrebuje le država v smislu vladajoče politike, ampak predvsem pravna država. Pa tudi, da bi moralo biti ta zagovornik pravne države prav državno odvetništvo kot vitalni del slovenskega pravosodja.
Žal reforma našega matičnega zakona v letu 2023 ni bila izvedena. Skoraj sočasno, ko smo z Ministrstvom za pravosodje začeli pogovore o predlogu novega zakonskega besedila, je namreč celotno dogajanje v državi preglasil nekdo drug – narava. Leto 2023 bo v kolektivnem spominu za zmeraj zapisano kot leto, ko se je narava uprla nenadzorovanemu posegu človeka v njene zakonitosti, odgovorila s poplavami ter v nas zasadila seme negotovosti in nezaupanja. A hkrati je vendar vzklilo tudi seme solidarnosti in sočutja. Kot so bile poplave izredni dogodek s katastrofalnimi posledicami, je bila izredna in navdihujoča tudi množična prostovoljna aktivacija vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki so se po najboljših močeh trudili pomagati vsem, ki so jim poplave uničile domove.
Življenje, ki je zastalo, se počasi vrača v običajni potek. Iskreno upam, da bo v letu 2024 ponovno zaživela tudi naša reforma. Ob tem se mi sama po sebi ponuja misel, da ime Feniks, ki smo ga zaposleni skupaj izbrali za svoj novi digitalni dom, bržkone ni bilo izbrano naključno. Vztrajanje, vračanje glasu, življenja in vitalnih funkcij nam je pravobranilcem v zadnjih letih dobro poznano. Poznana nam je tudi zgodba o Feniksu. Zato se zavedamo, da je začasno mrtvilo faza, ki mine, če se le ne prepustimo malodušju. Saj veste, per aspera ad astra.
Ne glede na to, ali bodo naša prizadevanja za reformo v letu 2024 obrodila sadove ali ne, bo naše poslanstvo seveda tudi v prihodnje ostalo nespremenjeno: spoštovati in krepiti temeljne postulate pravne države. V luči te zaveze in z zavedanjem odgovornosti, ki jo nosim, se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za njihov trud ter strokovno in predano delo, ki so ga opravili v letu 2023, in katerega odsev je letno poročilo, ki je pred vami.
Dr. Ana Kerševan
generalna državna odvetnica
V medijih:
STA: Državno odvetništvo v poročilu za lani opozarja na kadrovsko problematiko
N1: Kadrovski problem državnih odvetnikov: Upad zanimanja je povezan s padanjem plač
MMC RTVSLO: Državno odvetništvo v poročilu za lani opozarja na kadrovsko problematiko
IUS-info: Državno odvetništvo v poročilu za lani opozarja na kadrovsko problematiko