Uspešno zaključeni Dnevi Državnega odvetništva 2024

Lipica, 9. april 2024 - Dnevi Državnega odvetništva, ki so potekali 8. in 9. aprila 2024 v idiličnem okolju Lipice, so se uspešno zaključili, pustivši za seboj dva dneva intenzivnega in plodnega dialoga med pravosodnimi strokovnjaki in drugimi uglednimi gosti. Dogodek je združil znanje in izkušnje glede obravnave sodobnih pravnih izzivov, zlasti glede problematike okolja in naravnih virov in poudaril pomen proaktivnega pristopa in medsebojnega sodelovanja v pravosodnem sistemu.

Prvi dan dogodka je bil posvečen slavnostnemu odprtju in uvodnim govorom generalne državne odvetnice dr. Ane Kerševan, ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka in ministrice za pravosodje Andreje Katič.

Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan je v svojem govoru predstavila raznoliko delo Državnega odvetništva Republike Slovenije na področju obravnave problematike okolja in upravljanja z naravnimi viri ter stalna prizadevanja Državnega odvetništva, da pri poslovanju postane okolju še bolj prijazno. Poudarila je, da je okoljska problematika področje, ki je dnevno aktualno, in da si v teh zadevah nasproti stojijo izjemno močni interesi, saj lahko vrednost posameznega spora doseže več sto milijonov eurov. Na tem področju državni odvetniki sicer vodijo pravde, izdelujejo svetovalna mnenja ter vodijo pravde, upravne spore, upravne postopke, spore pred Sodiščem Evropske Unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice ter investicijske arbitraže.

Generalna državna odvetnica se je dotaknila tudi trenutnih razmer v pravosodju, pri čemer je uporabila prispodobo biodiverzitete in poudarila: "V pravosodju in tudi med državnimi odvetniki ena vrsta počasi izginja. To so mladi ljudje. Govorim predvsem o kandidatih za državne odvetnike, ki tudi pri nas opravijo levji delež strokovnega dela. V zadnjem času se v postopku razpisov za prosta delovna mesta ne dogaja le, da se na razpise ne prijavi veliko kandidatov ali da se prijavijo le manj zagnani, ampak smo nedavno imeli tri zaporedne razpise, na katere se ni prijavil nihče.Nedavno smo imeli tri zaporedne razpise, na katere se ni prijavil nihče. Enako se dogaja pri podpornem osebju, ki je, ravno tako kot naši mlajši kolegi, eden od nosilnih stebrov Državnega odvetništva. In to je alarmantno.Tako kot je moramo ohraniti in zavarovati naravno okolje, je potrebno zaščititi tudi pravno okolje, ki mu rečemo pravna država. Državni odvetniki smo del nje in njeni varuhi, njena krepitev je naša zakonska dolžnost."

Med drugim je dr. Kerševan poudarila tudi nujnost spremembe Zakona o državnem odvetništvu: »Če je tudi državi resnično v interesu, da zaščiti tiste, ki skrbijo za njeno blaginjo in če so odločevalci iskreni v nameri, da bodo glede vprašanj stroke dali glas stroki, potem je zagotovo čas za premik v smeri sprememb našega Zakona, ki jih stroka glasno in enotno podpira že več let. Smer je jasna, vrniti se je treba na izhodišče starega zakona o državnem pravobranilstvu in ga posodobiti, pravobranilce pa tudi sistemsko vrniti med pravosodne funkcionarje, kamor glede na svoje pristojnosti že ves čas sodimo.«

Kolegom se je zahvalila za vztrajnost in trud, tako pravnikom kot administrativnemu osebju, katerega delo je po oceni generalne državne odvetnice žal podplačano. V zaključku govora je generalna državna odvetnica še poudarila, da je na področju varovanja okolja in varovanja pravne države ključno: »da se zavedamo, da je vreden vsak, še tako majhen premik v smeri boljše družbe, in če ga je mogoče narediti danes, ga je tudi nujno narediti danes.«.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v svojem uvodnem nagovoru poudarila ključno vlogo, ki jo državni odvetniki igrajo v pravosodnem sistemu. »Zavzemala se bom, da bodo to prepoznali ne le kolegi ministri, ampak tudi vsi državljani in državljanke. Naš skupni cilj je delovati v dobrobit vseh državljanov in državljank.« Ob tem je še dodala: »Državno odvetništvo trenutno ne zaseda mesta v naši družbi, ki bi mu upravičeno pripadalo. Zato se zavzemam za nujno pripravo novega zakona o javnem oziroma državnem pravobranilstvu. Moja roka je iztegnjena v znamenju sodelovanja. Prepričana sem, da s podporo vlade in ob širokem soglasju strokovne javnosti pred nami ne stojijo večje prepreke.«

Ob koncu je ministrica še izpostavila, da se bo zavzemala za čim prejšnji prenos Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja v nacionalno zakonodajo. »Verjamem, da se bomo na tej temi srečali z vsemi pravosodnimi deležniki, ko bomo oblikovali primerne pravne norme.«, je poudarila. Direktiva med drugimi uvaja nove kategorije kaznivih dejanj zoper okolje in prinaša strožje sankcije.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v svojem govoru izpostavil, da je nemogoče, da bi se Republika Slovenija izognila vsem sporom, bistveno pa je, da je sporov čim manj in da se ti hitro rešijo. »Državni odvetniki že desetletja zastopate državo v številnih, zelo pomembnih in kompleksnih zadevah. Doslej ste se izkazali kot odziven in zanesljiv zastopnik interesov države, hkrati pa tudi kot zastopniki širšega javnega interesa,« je udeležencem sporočil minister. Kot je pozneje povedal še v izjavi za medije, na Ministrstvu za naravne vire in prostor z Državnim odvetništvom uspešno peljejo kar nekaj zahtevnih primerov, pri katerih se zavzemajo, da bi jih sporazumno rešili v javno korist. »Pri tem opažam, in tega sem vesel, da se Državno odvetništvo resnično razvija in postaja močno,« je povedal minister Novak.

Slovesnost se je zaključila s predavanjem prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom »Kako preživeti na planetu, ki ne raste?«, ki je osvetlilo pereče okoljske izzive današnjega časa in opozorilo na nujnost takojšnjega ukrepanja. Med drugim je v svoji predstavitvi izpostavila, kako podnebne spremembe ne le vplivajo na okolje, ampak prinašajo tudi nove pravne izzive, vključno z naraščanjem števila pravdnih postopkov, ki se tičejo podnebnih vprašanj. Prav tako je opozorila na povečanje števila tožb proti državam zaradi očitkov o neizvajanju zakonov in politik, povezanih s podnebjem.

Popoldan so zbrani udeleženci prisostvovali še predstavitvi varstva okolja v upravnem sporu, ki ga je pripravila višja državna odvetnica mag. Mojca Kralj Pajek, vodja Upravnega oddelka na Državnem odvetništvu Republike Slovenije, ki je predstavila nekatere posebnosti zastopanja v upravnem sporu, ko se ta nanaša na okoljsko problematiko.

Drugi dan je z uvodnim nagovorom obogatila višja državna odvetnica Mojca Ivančič Jelačin, vodja Zunanjega oddelka v Kopru. Predstavila je nekaj primerov iz delokroga Zunanjega oddelka v Kopru, med drugim zadevo Piloti d.o.o. proti Republiki Sloveniji, ki je bila pred kratkim razsojena na prvi stopnji. Višji državni odvetnici mag. Bojana Jovin Hrastnik in Tjaša Mihelič Žitko sta se v svoji predstavitvi osredotočili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in varstvo okolja (zadeva Duarte Agostinho), tako z vidika navedb tožnikov, kot z vidika ugovorov, ki jih je v zadevi navedla Republika Slovenija. Naključje je hotelo, da je ravno v času predavanja Evropsko sodišče za človekove pravice razglasilo odločitev, da pritožba šesterice mladih Portugalcev proti 33 državam, vključno s Slovenijo, zaradi domnevnega nezadostnega ukrepanja proti podnebnim spremembam, ni dopustna. Evropska konvencija o človekovih pravicah ne zagotavlja osnove za širitev zunajteritorialne pristojnosti držav na način, kot so ga predlagali pritožniki. Kar zadeva Portugalsko, je njena teritorialna pristojnost sicer podana, vendar pritožniki niso izkoristili domačih pravnih sredstev.

Državni sekretar Boštjan Šefic pa je delil izkušnje Službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih. Predavanje je dalo jasen uvid v situacijo, ki bo zahtevala še veliko dela, tudi z vključitvijo Državnega odvetništva.

Poseben poudarek je okolju namenil vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, ki je predstavil kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in pri tem opozoril na škodljive posledice črkobralskega pravnega razmišljanja. Prispevek k varstvu okolja vidi tudi v omejevanju sekundarnih potreb človeštva. Dogodek se je zaključil s predstavitvijo problematike hidravličnega drobljenja (frackinga) v Republiki Sloveniji. S področjem so slušatelje seznanili višja državna odvetnica in vodja mednarodnega oddelka mag. Nataša Pintar Gosenca, državna odvetnica mag. Maja Grižon in kandidat za državnega odvetnika Nik Gomboc. V prvi arbitraži, sproženi proti Sloveniji po uveljavitvi Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) v letu 2017, britanski in malteški vlagatelj Sloveniji očitata kršitev več členov Pogodbe o energetski listini. Do kršitev naj bi prišlo s pravnomočno odločbo ARSO, ki določa, da mora nosilec rudarske pravice, ki je v poslovnem razmerju z vlagateljema, pred hidravličnim stimuliranjem vrtin za učinkovitejše izkoriščanje zemeljskega plina na Petišovskem polju izvesti presojo vplivov na okolje. Drugi očitek vlagateljev se nanaša na sprejem novele Zakona o rudarstvu, s katero je zakonodajalec zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi v Sloveniji popolnoma prepovedal hidravlično stimulacijo kot tehnološko metodo za črpanje ogljikovodikov. Z navedenima ukrepoma naj bi Slovenija posegla v naložbo tožnikov in jima povzročila škodo, ki v skladu z zahtevkom vlagateljev na dan 30. junij 2023 znaša 656,5 milijonov EUR.

Letošnji Dnevi Državnega odvetništva so potrdili pomen medsektorskega sodelovanja, strokovnega dialoga pri obravnavanju pravnih izzivov sodobne družbe in pomen varstva okolja ter pomembno vlogo Državnega odvetništva na tem področju in širše v pravnem sistemu. Glavni poudarki dogodka vključujejo nujnost prilagajanja zakonodaje v boju proti okoljskim izzivom in potrebo po krepitvi pravnega sistema in pravne države.

Dnevi Državnega odvetništva so ponovno dokazali, da je sodelovanje ključno za razvoj trajnostnih rešitev ter zaščito pravic in interesa države in tudi njenih državljanov v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu.