Iskalnik odločb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice (Tretja sekcija)  je na zasedanju 12. decembra 2006 v senatu, ki so ga sestavljali:
G.  J. HEDIGAN, Predsednik
G.  B.M. ZUPANČIČ,
G. C. BIRSAN,
G.  V. ZAGREBELSKY
Ga.  A. GYULUMYAN,
G. DAVID THOR BJÖRGVINSSON,
Ga.  I. ZIEMELE, sodniki
in G.  V.BERGER, kot sodni tajnik Sekcije
ob upoštevanju navedene pritožbe, vložene 2. avgusta 2002,
ob upoštevanju sklepa, da se hkrati uporabi člen 29 § 3 Konvencije in prouči dopustnost in utemeljenost zadeve,
ob upoštevanju pripomb, ki jih je posredovala tožena Vlada in opomb, ki jih je v odgovor posredovala pritožnica,
po presoji sklenilo kot sledi:

DEJSTVA

    1. Pritožnica je bila rojena leta 1933 in živi v Framu.
    2.  Skupaj s svojimi sestrami je podedovala nekaj nepremičnin po svojih starših.

1.  Nepravdni postopek
    3. Dne 19. septembra 1991 sta pritožnica in njena sestra J.M. sprožili nepravdni postopek na tedanjem Temeljnem sodišču v Mariboru, Enota v Mariboru, zoper njuno sestro O.K. in zahtevali razdelitev podedovane lastnine.
    Dne 24. aprila 1992 je sodišče izdalo sklep, s katerim je razdelilo omenjeno lastnino.
4.    Dne 20. maja 1992 sta pritožnica in J.M. vložili pritožbo in ugovarjali, da je sodišče
naredilo napako, ko je strankam dodeljevalo različne parcele.  Od sodišča sta zahtevali, da popravi napako v sodbi. O.K. se je tudi pritožila in ugovarjala razdelitvi lastnine.  
    Dne 15. junija 1993 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo obema pritožbama, odpravilo sklep sodišča na prvi stopnji in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo.
    5.  Dne 7. junija 1994, ko je bila opravljena prva obravnava v novem postopku, je Temeljno sodišče v Mariboru podučilo O.K., da vloži pravdni postopek, da bi ugotovila svoje edino lastništvo nad obravnavano lastnino.
    6.  Dne 20. junija 1994 sta se pritožnica in J.M. pritožili in zatrdili, da je bilo vprašanje lastništva že določeno v civilnem pravdnem postopku, ki se je končal leta 1987.
    Dne 28. junija 1994 je začela Konvencija veljati tudi v Sloveniji.
    Dne 28. marca 1995 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi in odpravilo sklep z dne 7. junija 1994.  Zadeva je bila vrnjena v ponovno obravnavo na sodišče prve stopnje, preimenovano v Okrajno sodišče v Mariboru, da bi nadaljevalo s proučitvijo zadeve.  
    7.  Dne 9. februarja 1996 je sodišče zahtevalo od pritožnice in J.M., da posredujeta nove dokaze, vendar tega nista izpolnili. Namesto tega sta zahtevali nadaljevanje postopka.
    Dne 8. junija 1998 sta pritožnica in J.M. vložili pripravljalne vloge.
    Dne 2. julija in 22. septembra 1998 je sodišče opravilo obravnavi. Po zadnji obravnavi je sodišče ugotovilo, da lastniški deleži strank še niso bili določeni.  Posledično je sodišče 20. oktobra 1999 ustavilo postopek in odredilo O.K., da v zvezi s tem v tridesetih dneh po pravnomočnosti odredbe sproži pravdni postopek.
    Medtem je pritožnica 12. oktobra 1999 prenesla svoje pravice do sporne lastnine na svojega sina, Draga Mlakarja.  Zdi se, da je slednji 25. oktobra 1999 zaprosil Okrajno sodišče v Mariboru, da vpiše njegovo ime v zemljiško knjigo.  Očitno je bila njegova prošnja odobrena in njegovo ime vpisano 27. marca 2001.  
    Dne 29. oktobra 1999 je Drago Mlakar vložil nadzorstveni zahtevek, ki je bil zavrnjen, ker ni bil stranka v postopku.
    Dne 15. novembra 1999 je pritožnica pri predsedniku sodišča vložila nadzorstveni zahtevek zoper  sodnika, ki je vodil zadevo.  V pismu, ki ga je posredovala sodišču, je omenila tudi, da je prenesla svoje pravice nad obravnavano lastnino na Draga Mlakarja.  Nadzorstveni zahtevek ni imel nobenega vpliva na način vodenja postopka.  
    Dne 2. marca 2000 je sodišče opravilo obravnavo in ugotovilo, da O.K. ni vložila pravdnega postopka.  O.K. je bilo dodeljenih dodatnih petnajst dni za izvršitev odredbe z dne 20. oktobra 1999.
    Dne 17. marca 2000 je O.K. sprožila pravdni postopek zoper svoji sestri na Okrajnem sodišču v Mariboru.  Posledično je sodišče 3. aprila 2000 sklenilo, da bo zaustavilo nepravdni postopek dokler se ne bo zaključil pravdni postopek (glej spodaj § 13 in 14).  
    Dne 26. avgusta 2003 je pritožnica obvestila Okrajno sodišče v Mariboru, da je bil pravdni postopek končan.
    Dne 25.novembra 2003 je sodišče nadaljevalo z nepravdnim postopkom in opravilo obravnavo.  Pritožnica je v ustrezni obliki obvestila sodišče, da je prenesla svoje pravice do obravnavane lastnine na svojega sina.  Posledično je Drago Mlakar zamenjal svojo mater kot stranko v postopku.  
    Dne 8. decembra 2003 je sodišče opravilo novo obravnavo.
    Dne 14. aprila 2004 je sodišče v nepravdnem postopku izdalo sklep in razdelilo lastnino med Draga Mlakarja in njegovi teti.  Sklep je postal pravnomočen 5. maja 2004.  

2.    Pravdni postopek

    8.  Dne 17. marca 2000 je O.K. sprožila pravdni postopek na Okrajnem sodišču v Mariboru zoper pritožnico in njeno sestro.  Zatrjevala je, da je edina lastnica premoženja, ki ga je podedovala po svojih starših.
    Dne 23. maja 2000 sta obdolženki odgovorili na tožbo.
    Dne 9. novembra 2000 sta obdolženki vložili pripravljalne spise.
    Dne 28. junija 2002 je pritožničin odvetnik vložil pripravljalni spis in obvestil sodišče, da je pritožnica prenesla obravnavano lastnino na Draga Mlakarja.  Sodišče je zaprosilo tožnico, da ustrezno popravi svojo tožbo, česar ni storila.  
    Dne 10. julija 2002 je Okrajno sodišče v Mariboru opravilo obravnavo.  O.K. je predlagala, da sodišče zaustavi postopek do nadaljnjega, ker se je morala odločiti ali bo umaknila svojo tožbo ali ne.  Ker sta se toženi stranki strinjali, je sodišče postopek zaustavilo.
    Dne 11. oktobra 2002 je O.K. zaprosila sodišče, da nadaljuje s pravdnim postopkom.  Dne 15. oktobra je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
    Dne 8. januarja in 3. marca 2003 je sodišče opravilo obravnavi.
    Na zadnji obravnavi je sodišče zavrnilo tožbo O.K.  Tožba zoper pritožnico je bila zavrnjena, ker ni bila več lastnica premoženja.  Sklep je postal 26. aprila 2003 pravnomočen.  
    9.  Dne 5. novembra 2003 sta pritožnica in J.M. vložili postopek izvršbe  na Okrajnem sodišču v Mariboru zoper O.K. za plačilo stroškov in izdatkov, ki so nastali med pravdnim postopkom.   
    Dne 23. aprila 2004 je sodišče ugodilo zahtevku za izvršbo s prodajo nepremičnine O.K.  
Sklep je postal 26. maja 2004 pravnomočen.  
    Dne 20. oktobra 2004 je sodišče zahtevalo od pritožnice, da predlaga strokovnega izvedenca za oceno vrednosti nepremičnin O.K., preden bodo prodane med postopkom izvršbe.  
    Postopek izvršbe še traja.

PRITOŽBE

    Pritožnica se je v skladu s členom 6 § 1 Konvencije pritožila, da je bila njena pravica do poštenega sojenja kršena zaradi izredne dolžine postopka.  Po vsebini se je pritožila tudi zaradi pomanjkanja učinkovitih domačih pravnih sredstev v zvezi s predolgim pravnim postopkom (člen 13 Konvencije).  

PRAVO

A)    Umik pritožbe Marije Mlakar

    10.  Sodišče ugotavlja, da je pritožnica Marija Mlakar 2. avgusta 2002 vložila pritožbo pri Sodišču.  Dne 16. aprila 2004 je izjavila, da želi na svojega sina Draga Mlakarja »prenesti vse pravice in obveznosti v zvezi z obravnavano pritožbo«.  S tem v zvezi je omenila, da je 12. oktobra 1999 prenesla svoje lastniške pravice na svojega sina in da jo je slednji  25. novembra 2003 nasledil v domačih postopkih.  
    11. Drago Mlakar je 3. avgusta 2004 s pismom obvestil Sodišče, da želi »nadaljevati postopek [pred Sodiščem]«, ker je bil tudi stranka v domačem postopku.
    12.  Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih podale strani v postopku, Sodišče sklepa, da pritožnica Marija Mlakar ne želi več nadaljevati  svoje pritožbe v smislu člena 37 § 1 (a) Konvencije.  
    13.  Zaradi tega bi bilo treba zadevo v zvezi z Marijo Mlakar zbrisati s seznama.  

B)  Status Draga Mlakarja kot oškodovanca

    14.  Sodišče mora najprej obravnavati vprašanje upravičenosti Draga Mlakarja, da nadaljuje s pritožbo, ki jo je izvirno vložila njegova mati.  
    15.  Sodišče opozarja, da je v različnih primerih upoštevalo izjave bližnjih članov pritožnikove družine, ki so izrazili željo, da bo nadaljevali s postopkom pred Sodiščem.
V zadevi X proti Franciji so starši nasledili pritožnika v postopkih pred domačimi sodišči po njegovi smrti.  Dovoljeno jim je bilo nadaljevati s pritožbo pred Sodiščem (glej npr. X proti Franciji, sodba 31. marec 1992, serija A, št. 234-C, str. 89, § 26).  Podobno je v zadevi Arsenić proti Sloveniji pritožnik umrl med postopki pred domačimi sodišči in Sodiščem in so ga nadomestili njegovi dediči (glej Arsenić proti Sloveniji, št. 22174/02 in 23666/02,§§ 15/19, 29. junij 2006).  
     
a)    Nepravdni postopek

    16. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi Drago Mlakar nadomestil svojo mater v izpodbijanem nepravdnem postopku pred domačimi sodišči glede njenega prenosa pravic nad obravnavano lastnino nanj.  V soglasju s svojo materjo išče možnost, da bi nadaljeval pritožbo svoje matere pred Sodiščem.
    17.  Sodišče priznava razliko med obravnavano zadevo, v kateri želi sin prevzeti pritožbo, ki jo je vložila njegova še živeča mati in zadevami, kjer je najbližji družinski član nasledil pritožnika, ki je umrl.  Ne glede na to Sodišče v teh okoliščinah ne vidi razloga, da bi se odmaknilo od pravila, določenega v X proti Franciji, kjer je bil pritožnik stranka v domačih postopkih.  Zato meni, da niso izpolnjeni pogoji za izbris zadeve s seznama tekočih zadev, kot je določeno v členu 37 § 1 Konvencije in da mora zato skladno s tem na zahtevo Draga Mlakarja proučiti ta del pritožbe.  

b)    Pravdni postopek

    18.  Sodišče opozarja, da lahko v smislu člena 34 Konvencije sprejme pritožbe posameznikov in drugih »ki zatrjujejo, da so žrtve kršitve pravic, ki so določene v Konvenciji ali njenih protokolih, s strani ene od Visokih pogodbenic«.  Obstoj žrtve, ki jo je osebno prizadela zatrjevana kršitev pravice iz Konvencije, je neobhodno potreben za sprožitev zaščitnega mehanizma Konvencije, čeprav tega kriterija ni mogoče uporabiti togo in neelastično.  Da lahko oseba zatrdi, da je žrtev kršitve, mora biti neposredno prizadeta z izpodbijanim ukrepom, obstoj kršitve pa je verjeten tudi, če ni škode (glej npr. Buckley proti Združenemu kraljestvu, sodba z dne 25. septembra 1996, Poročila o sodbah in sklepih, 1996-IV, str. 1288, §§ 56-59, Valmont proti Združenemu kraljestvu, (dec.) št. 36385/97, sklep z dne 23. marca 1999; Thevenon proti Franciji, (dec.), št. 2476/02, 28. februar 2006, ter Gavrielidou in drugi proti Cipru, (dec.) št. 73802/01, 13. november 2003).  
    19.  Sodišče nadalje ponavlja, da je treba koncept »žrtve« kot je uporabljen v členu 34 Konvencije, interpretirati samostojno in neodvisno od konceptov v notranjih zakonodajah, kot na primer sposobnost, da sproži pravni postopek ali je v njem udeležen (Grška zveza carinikov, Gialouris in drugi proti Grčiji, št. 24581/94, sklep Komisije z dne 6. aprila 1995, DR 81-B, str. 123).
    20.  Sodišče ugotavlja, da Drago Mlakar ni bil v nobenem trenutku ali stopnji stranka v izpodbijanih pravdnih postopkih.  Prav tako ni trdil nasprotno oziroma ga domača sodišča niso obravnavala kot stranko.  Še več, njegova neudeležba v teh postopkih se je zaključila z opustitvijo zahtevka O.K.
    21.  Ob vseh okoliščinah obravnavane zadeve Sodišče meni, da Drago Mlakar ne more trditi, da je žrtev v smislu člena 34 Konvencije glede pritožb iz določb členov 6 § 1 in 13 Konvencije v zvezi s pravdnimi postopki.
    22.  V kolikor si Drago Mlakar želi nadaljevati ta del pritožbe svoje matere, Sodišče opozarja, da so sprožene pritožbe tesno povezane z osebnostjo njegove matere in da Drago Mlakar osebno nima dovolj pravnega interesa, da bi opravičil njihovo proučitev v njegovem imenu (glej Nölkenbockhoff proti Nemčiji, št.- 10300/83, sklep Komisije z dne 12. decembra 1984, Sklepi in poročila (DR). 40, str. 187, ter Biç in drugi proti Turčiji, št. 55955/00, 2. februar 2006).
    Skladno s tem je treba ta del pritožbe zavreči  v skladu s členi 34 in 35 §§ 3 in 4 Konvencije.  

C)  Zatrjevana kršitev členov 6 § 1 in 13 Konvencije

     23.  Pritožnik se je pritožil zaradi predolgega trajanja postopka.  Skliceval se je na Člen 6 § 1 Konvencije, ki določa:
»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih….. v razumnem roku odloča …… sodišče.«
    24.  Pritožnik se je po vsebini tudi pritožil da so bila notranja pravna sredstva, ki so na voljo za predolge pravne postopke v Sloveniji, neučinkovita.  Člen 13 Konvencije se glasi:
« Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to Konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.«

a) Člen 6 § 1

    25.  Sodišče podarja, da v skladu z njegovo sodno prakso glede posega tretjih strani v civilnih postopkih loči naslednje:  kjer pritožnik intervenira samo v domačih postopkih v svojem imenu,  začne obdobje, ki ga je treba upoštevati, teči od tistega dne; če pa pritožnik izjavi svoj namen, da bo nadaljeval s postopkom kot dedič, se lahko pritoži za celotno dolžino postopka (glej Cocchiarella protiItaliji, [GC], št. 64886/01, § 113, ECHR 2006 do…).  
    26.  V obravnavani zadevi Drago Mlakar ni zamenjal svoje matere v notranjih postopkih kot dedič.  Dejansko je bila zamenjava posledica pravne transakcije, izvedene inter vivos (med živečimi, op. prev.).  Skladno s tem se je obravnavano obdobje začelo šele 25. novembra 2003, na dan, ko je mati Draga Mlakarja obvestila sodišče, da je prenesla pravice nad obravnavano lastnino na Draga Mlakarja (glej Acontrario, Cocchiarella protiItaliji, navedeno zgoraj).  Obravnavano obdobje se je končalo 5. maja 2004 na dan, ko je postal sklep Okrajnega sodišča v Mariboru pravnomočen.  Obdobje, ki ga je treba upoštevati, je tako trajalo pet mesecev in deset dni na eni stopnji sojenja.  
    27.  Po proučitvi vseh gradiv, ki so mu bila posredovana in ob upoštevanju pravne prakse v takih primerih, Sodišče meni, da trajanje nepravdnega postopka, ki je komajda prekoračilo pet mesecev, ni dovolj dolgo, da bi sprožili kakršnakoli vprašanja iz določb člena 6 § 1 (glej Pelli proti Italiji, (dec.), št. 19537/02, 13. november 2003).  
    Iz tega sledi, da je pritožba Draga Mlakarja očitno neutemeljena in je zato nedopustna v skladu s členom 35 §§ 4 in 5 Konvencije.  

b)  Člen 13

    28.  Sodišče opozarja, da člen 13 zahteva od države, da zagotovi učinkovito pravno sredstvo za obravnavanje vsebine »dokazljive pritožbe« po določbah Konvencije in da odobri ustrezno rešitev (glej Sürmeli proti Nemčiji, , [GC], št. 75529/01, § 98, 8. junij 2006).  Ob upoštevanju dejstva, da je bila pritožba glede dolgega trajanja postopka nedopustna kot očitno neutemeljena, Sodišče ugotavlja, da  pritožnik ni imel dokazljivega zahtevka, da je bila kršena njegova pravica do učinkovitega sredstva v smislu člena 13.  Zato njegov zahtevek ne odkriva nobene očitne kršitve te določbe.
    Zato je ta pritožba očitno neutemeljena in jo je treba zavreči kot nedopustno v smislu člena 35, §§ 3 in 4 Konvencije.

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE  SOGLASNO

razsoja, da se zadeva v zvezi z go. Marijo Mlakar zbriše s seznama;

razglaša, da je pritožba Draga Mlakarja nedopustna.

Vincent BERGER                                                                   John HEDIGAN
Sodni tajnik                                                                              Predsednik