Iskalnik odločb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice (Tretja sekcija) je na zasedanju 30. novembra 2006 v senatu, ki so ga sestavljali:
G. C. BIRSAN, Predsednik G. B.M. ZUPANČIČ, G. V. ZAGREBELSKY, Ga. A. GYULUMYAN,
G. DAVID THOR BJORGVINSSON,
Ga. L ZIEMELE,
Ga. L BERRO-LEFEVRE, sodniki
in G. V.BERGER, kot sodni tajnik Sekcije
ob upoštevanju navedene pritožbe, vložene 11. junija 2001,
ob upoštevanju sklepa, da se hkrati uporabi člen 29 § 3 Konvencije in prouči dopustnost in utemeljenost zadeve,
ob upoštevanju pripomb, ki jih je posredovala tožena Vlada in opomb, ki jih je v odgovor posredovala pritožnica,
po presoji sklenilo kot sledi:
DEJSTVA
Pritožnik g. Robert Šeliga je slovenski državljan, ki je bil rojen leta 1973 in živi v Velenju. Pred Sodiščem ga je zastopala odvetniška pisarna Verstovšek, ki posluje v Celju. Slovensko vlado (»Vlada«) je zastopal njen zastopnik, g. L. Bembič, generalni državni pravobranilec.
Dejstva kot so jih posredovale strani, lahko strnimo kot sledi.
Dne 22. avgusta 1994 se je pritožnik poškodoval v nesreči pri delu v rudniku lignita. Njegov delodajalec je sklenil zavarovanje pri zavarovalni družbi ZT.
Dne 30. oktobra 1995 je pritožnik sprožil pravdni postopek zoper ZT pred Okrožnim sodiščem v Celju in zahteval odškodnino v višini 7.886.567 SIT (približno 33.000,00 evrov) za poškodbe, ki jih je utrpel.
Dne 14. in 15. decembra 1995 je pritožnik vložil pripravljalne spise.
Dne 29. marca 1996 je pritožnik vložil zahtevek za določitev naroka za obravnavo.
Dne 28. junija in 8. novembra 1996 ter 14. februarja 1997 je pritožnik vložil pripravljalne spise in zvišal svoj odškodninski zahtevek.
Dne 2. aprila 1997 je sodišče opravilo obravnavo, kije bila prestavljena zaradi zbiranja dodatnih dokazov.
Dne 23. junija 1997 je pritožnik vložil pripravljalne spise.
Dne 2. junija 1997 (pozor datum, op. prev.) je sodišče opravilo obravnavo in sklenilo, da določi izvedenca medicinske stroke.
Dne 14. julija 1997 je pritožnik vložil pripravljalne spise. Tistega dne je sodišče imenovalo izvedenca medicinske stroke, ki je 15. septembra 1997 posredoval izvedeniško mnenje. Sodišče je od imenovanega izvedenca zahtevalo še dodatno mnenje. Dodatno mnenje je posredoval 16. oktobra 1997.
Dne 31. julija, 3. in 30. oktobra ter 5. novembra 1997 je pritožnik vložil pripravljalne spise in zvišal svoj odškodninski zahtevek.
Dne 5. novembra 1997 je sodišče opravilo obravnavo, ki pa je bila preložena, ker je pritožnik vložil pripravljalni spis in zvišal svoj zahtevek.
Dne 31. decembra 1997 in 27. januarja 1998 je pritožnik vložil pripravljalne spise.
Dne 11. februarja 1998 je sodišče opravilo obravnavo, ki pa je bila preložena zato, ker ni imelo dovolj časa, da bi pritožnikove spise z dne 27. januarja 1998 vročilo toženi stranki.
Dne 6. marca 1998 je sodišče opravilo obravnavo in sklenilo, da bo izdalo pisno sodbo. Sodba, s katero je bilo delno ugodeno pritožnikovi zahtevi, je bila 31. marca 1998 vročena pritožniku.
Dne 14. aprila 1998 se je pritožnik pritožil na Višje sodišče v Celju. Pritožila seje tudi ZT.
Dne 21. oktobra 1998 je sodišče odobrilo pritožbo ZT in zmanjšalo dodeljeno odškodnino. Sodišče je prav tako ugodilo obema pritožbama v delu glede stroškov in izdatkov postopka in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo na sodišče prve stopnje.
Dne 19. januarja 1999 je pritožnik na Vrhovnem sodišču vložil pritožbo v zvezi s pravnimi vprašanji.
Dne 1. decembra 1999 je sodišče delno ugodilo pritožbi in zvišalo znesek odobrene odškodnine.
Dne 13. aprila 2002 (pozor letnica op. prev.) je pritožnik na sodišču prve stopnje vložil pripravljalni spis v zvezi s stroški in izdatki. Dne 9. junija in 30. avgusta 2000 je zahteval, da sodišče izda sklep.
Dne 20. septembra 2000 je Okrožno sodišče v Celju sprejelo sklep v zvezi s stroški in izdatki postopka. ZT je vložila pritožbo.
Dne 1. marca 2001 je Višje sodišče v Celju delno ugodilo pritožbi in znižalo dodeljeno višino stroškov.
Dne 9. maja 2001 je pritožnik zahteval od sodišča, da popravi svoj sklep. Istega dne je vložil zahtevek na Uradu državnega tožilstva za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Celju.
Dne 16. maja 2001 je sodišče popravilo svoj sklep in ga 29. maja 2001 vročilo pritožniku. Dne 31. avgusta 2001 je Urad državnega tožilstva sklenil, da ne bo vložil zahtevka za varstvo zakonitosti.
PRITOŽBE
Pritožnik se je v skladu s členom 6 § 1 Konvencije pritožil, da je bila njegova pravica do
poštenega sojenja kršena zaradi izredne dolžine postopka. Po vsebini se je pritožil tudi zaradi
pomanjkanja učinkovitih domačih pravnih sredstev v zvezi s predolgim pravnim postopkom.
PRAVO
1. Prva pritožnikova pritožba se nanaša na trajanje postopka, ki se je začel 30. oktobra
1995, ko je pritožnik sprožil postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju in se je končal 29.
maja 2001, ko je bila sklep Višjega sodišča v Celju o stroških in izdatkih vročen pritožniku
(glej na primer mutatis mutandis, Mamič proti Sloveniji (št. 2), št. 75778101, 26-29, 27. julij 2006 ter Rodič proti Sloveniji, št. 38528/02 § 18, 27. april 2006. Postopek. je tako trajal pet let in sedem mesecev na treh stopnjah sojenja. Zaradi vračanja v ponovno obravnavo so bili sklepi sprejeti na petih stopnjah.
Po pritožnikovem mnenju je trajanje postopka kršilo zahtevo po »razumnem času« kot določa člen 6 § 1 Konvencije. Vlada je navedbe zavrnila.
Sodišče ponovno poudarja, da je treba razumnost trajanja postopka ocenjevati glede na okoliščine zadeve in ob upoštevanju naslednjih meril: zapletenosti zadeve, ravnanja pritožnika in vpletenih oblasti ter presoje, kolikšen je bil pomen sporne zadeve za pritožnika v sporu (gl. med številnimi drugimi viri, Frydlender proti Franciji, [GC], št. 30979196, § 43, ECHR 2000-VII).
Sodišče potem, ko je pregledalo vse posredovano gradivo in ob upoštevanju lastne sodne prakse v takih primerih (glej med drugim S.1. proti Itaki, (dec.) št. 49363/99, 21. december 1999) meni, da je pritožba glede trajanja drugega sklopa postopkov očitno neutemeljena in jo je treba zavreči v skladu s členom 35 §§ 3 hi 4 Konvencije.
2. Pritožnik se je pritožil, da so bila pravna sredstva, ki so mu bila na voljo zoper predolg pravni postopek v Sloveniji, neučinkovita.
Sodišče opozarja, da člen 13 zahteva od države, da zagotovi učinkovito pravno sredstvo za obravnavanje vsebine »dokazljive pritožbe« po določbah Konvencije in da odobri ustrezno rešitev (glej Siirmeli proti Neinčiji, , [GC}, št. 75529101, § 98, 8. junij 2006). Ob upoštevanju dejstva, da je bila pritožba glede dolgega trajanja postopka nedopustna kot očitno neutemeljena, Sodišče ugotavlja, da pritožnik ni imel dokazljivega zahtevka, da je bila kršena njegova pravica do učinkovitega sredstva v smislu člena 13. Zato njegov zahtevek ne odkriva nobene očitne kršitve te določbe.
Zato je ta pritožba očitno neutemeljena in jo je treba zavreči kot nedopustno v smislu člena 35, §§ 3 in 4 Konvencije.
Iz teh razlogov sodišče soglasno
razglaša, da je pritožba nedopustna.

Vincent BERGER                                 Corneliu BIRSAN
Sodni tajnik                                              Predsednik